Gradič velja za najstarejšo ohranjeno hišo v Trbovljah, saj je hiša omenjena v urbariju že leta 1582 in sicer kot grofovska lovska hiša (celjskih grofov).
Hiša je bila zgrajena kot gosposka hišica na podeželju, ki pa je tudi po temeljiti prenovi ohranila svojo prvotno podobo. Oblikovno je to tipična kmečka hiša, zgodnjebaročni dvorec, zgrajen iz kamna in lesa. Hiša ima gank, do katerega vodi zunanje stopnišče in okrašen vhod v spodnje prostore. Streha je strmo zgrajena.
V njej je deloval poseben gospoščinski urad, ki je bil v drugi polovici 18. stoletja opuščen. Grof Maks Jožef Wildenstein je hišo prodal državni pristojbinski upravi, ki je v njej namestila svoj urad. Leta 1815 je poslopje kupila Državna tobačna uprava, ki ga je uporabljala kot poslovalnico. Leta 1829 je finančni inšpektor odredil, naj se poslopje proda na javni dražbi. Kupila sta ga Jakob in Marija Peklar, ki sta v njem imela gostilno in mesnico, prvo v starih Trbovljah. Po letu 1926 je bila lastnica Ljudimila Arzenšek. Impozanten objekt je bil prepuščen sam sebi in je skoraj propadel.
Leta 1983 so hišo pričeli obnavljati, vendar je par let kasneje požar uničil streho. Obnova se je vseeno nadaljevala, tako da je hiša danes obnovljena v starem stilu, vendar z modernim steklenim prizidkom. V objektu so spodaj uredili poročno dvorano, zgornji del pa je bil namenjen gostinski dejavnosti.
Po zadnji prenovi je bil Lovski gradič ponovno odprt za javnost 3. decembra 2012. Ekipa Delavskega doma je v sodelovanju z Zasavskim muzejem, v slogu srednjega veka prenovila poročno dvorano v kletnih prostorih; zgornji prostori odsevajo rudarjenje, stekleni del je preurejen v večnamensko dvorano, v objektu pa deluje tudi trgovina s spominki. Okrog gradiča je lepo urejen vrt, skozi katerega do stavbe vodi široko stopnišče.
Gradič je spomeniško zaščiten in je last občine Trbovlje. Prvotna oblika hiše se ne sme spremeniti.
vira:
lasten arhiv
zgodovinska kronika – E-vodič po Trbovljah, Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje